Nenavaden prizor iz hrvaške narave: "Nisem mogla verjeti, kaj vidim"

Čeprav je Hrvaška po površini majhna, jo odlikuje izjemna biotska raznolikost. Vsaka njena regija – od gozdnatih planin Gorskega kotarja in Like, prek rodovitnih slavonskih ravnic, do razčlenjene jadranske obale in številnih otokov – skriva bogat živalski svet. V prostranih gozdovih še vedno domujejo velike zveri, kot so volkovi, medvedi in risi. Ob rekah in jezerih lahko opazimo vidre, čaplje in razne vrste dvoživk. Jadransko morje pa ni dom le ribam in školjkam, temveč tudi delfinom in želvam.

Ob tolikšni naravni pestrosti ni presenetljivo, da ljudje med pohajanjem ali dopustovanjem pogosto naletijo na zanimive živali – naj bodo to ježki, kuščarji, ptice ali dvoživke. Mnogi iz radovednosti ali z najboljšimi nameni skušajo "pomagati" in žival vzamejo domov, morda kot začasno oskrbo ali celo kot hišnega ljubljenčka. A prav takšna dejanja pogosto povzročijo več škode kot koristi.

Dobre namere, slabe posledice

Divje živali niso prilagojene življenju v zaprtih prostorih. Večina od njih potrebuje posebne pogoje – od prehrane do življenjskega okolja –, ki jih v domačem okolju ni mogoče zagotoviti. Stres, neprimerno bivanje in napačna oskrba lahko živalim resno škodujejo in celo skrajšajo njihovo življenje.

Zgovoren primer je nedavni dogodek na Sljemenu, najvišjem vrhu Medvednice, kjer je neka prebivalka Zagreba naletela na – grško kopensko kornjačo. "Doživela sem šok – nisem mogla verjeti, kaj vidim," je povedala za portal Dnevno.hr. Izkazalo se je, da žival ni bila del tamkajšnje narave, temveč verjetno posledica nepremišljenega početja posameznikov, ki kornjače z obale prinesejo v celinski del države.

Narava ni spominek

Zagrebški živalski vrt je ob tem ponovno opozoril javnost: "S počitnic prinesite doživetja, ne živali!" Čeprav to sporočilo ponavljajo že vrsto let, ga nekateri še vedno prezrejo. Odnašanje morskih zvezd, ježkov in školjk iz morja pogosto vodi v njihovo smrt – poginule živali pa nikoli ne bi smele postati spominek.

Poudarili so, da žive grške kornjače še naprej pogosto končajo v Zagrebu – prinesene iz svojega naravnega okolja na Jadranu. Nekateri jih nepremišljeno vzamejo domov, ne da bi se zavedali, da gre za divjo žival, ki lahko v naravi živi tudi več kot sto let. Ko spoznajo, da kornjača ni primerna za hišnega ljubljenčka, jo preprosto izpustijo v okolje, kamor ne sodi.

Ker grška kornjača ni avtohtona vrsta za celinski del Hrvaške, je njeno življenje tam ogroženo.

Najdene kornjače so nameščene v Centru za rehabilitacijo divjih živali v zagrebškem živalskem vrtu, zadnjo so nedavno našli celo v mestni četrti Peščenica.

Zato namesto da živali jemljemo iz narave, jih raje opazujmo z razdalje. Če naletimo na poškodovano ali zapuščeno žival, je najbolje, da se obrnemo na pristojne službe – veterinarje, centre za divje živali ali naravovarstvene organizacije. Narava nam ponuja čudovite trenutke, a odgovornost do nje pomeni, da jo spoštujemo takšno, kot je – v svoji divji in svobodni obliki.